ODRASLI

🌈 Otrok alkoholične družine nima let. Iste stvari veljajo za pet- ali petdesetletnika. Otroštvo enkrat mine, njegov vpliv ne. Otrok, ki v svojih najnežnejših letih ni dobil občutka varnosti, topline, čustvene stabilnosti, predvidljivosti, bo breme otroških let zagotovo prenesel v odraslo dobo. Claudia Black je izluščila tri pravila, ki veljajo v alkoholnih družinah: “Ne govori, ne zaupaj, ne čuti!” Zgodbe odraslih otrok alkoholikov so kljub različnim družinskim dinamikam, intenziteti alkoholizma in njegovega vpliva, polne podobnih vzorcev, dnevnih situacij, občutij. Odrasli otroci alkoholikov pa ne delijo samo preteklosti, temveč tudi sedanjost.

🌈 Izraz odrasli otroci alkoholikov ima dvojen pomen. Označuje odraslo osebo, ki je ujeta v strahove in reakcije otroka, in otroka, ki je bil prisiljen postati odrasel, ne da bi šel skozi naravne faze razvoja otroka, ki postopno vodijo do tega, da se otrok razvije v zdravo odraslo osebo. Tako imajo odrasli otroci alkoholikov dve identiteti v tem smislu, da so hkrati odrasli in otroci, kajti nerazrešene vsebine iz otroštva ter potlačene in nepredelane travme iz preteklosti sooblikujejo njihovo funkcioniranje v odraslosti .
Ko se odrasel otrok alkoholika sooči s težavnimi situacijami, lahko regresira v stanje otroka, to pa pomeni, da se lahko odzove na različne situacije v odraslosti z dvomom vase, s samoobtoževanjem, z občutkom, da se moti, da je manjvreden – kakor se je naučil v fazi otroštva.
Odrasli otroci alkoholikov so na nekaterih področjih v reguliranju svojih čustev, v razmejevanju odgovornosti in v postavljanju meja ostali na stopnji otroka, saj ob starših niso imeli zgleda, kako se naučiti obvladovati, regulirati svoja čustva, kako razmejevati odgovornosti, kako postaviti meje, kako izražati ljubezen. Obenem pa so bili prisiljeni kot otroci prevzemati odgovornosti in vloge, ki jim kot otroci niso bili kos, ki bi jih morali prevzeti njihovi skrbniki, pa jih niso znali ali niso zmogli.  (Povzeto po: dr. Nada Trtnik)

🌈  Večinoma pa alkoholizem staršev povzroči številne negativne posledice na njihovih otrocih, med drugim tudi psihosocialne probleme, kakor so depresija, agorafobija, socialna fobija, generalizirana anksioznost, problemi v medosebnih odnosih, problemi na področju akademskih dosežkov, zloraba ilegalnih drog in alkohola, slaba samopodoba, jeza, zanikanje in izogibanje, popačeno razmišljanje, občutek krivde in sramu.

Nekatere skupne karakteristike odraslih otrok alkoholikov, ki nastanejo kot posledica zanemarjenosti in sramu odraščanja ob zasvojenem staršu, so:

💧 Bojijo se ljudi, ki predstavljajo avtoriteto.

💧 Pogosto iščejo odobravanje, želijo ustreči drugim, da bi jih imeli radi.

💧 Bojijo se jeznih ljudi in osebne kritike.

💧 Pogosto vstopijo v odnos z osebo, ki je odvisna od nečesa, in s tem prebujajo že znana občutja zapuščenosti, nemoči, osamljenosti.

💧 Sami postanejo odvisniki od alkohola ali katerega drugega kompulzivnega vedenja.

💧 Igrajo vlogo žrtve ali rablja. Pogosto niso v stiku z zlorabami, ki so se jim zgodile, se pa pogosto znajdejo tudi v vlogi rablja in zlorabljajo naprej.

💧 Imajo čezmerno razvit občutek odgovornosti in prevzemajo odgovornosti, ki niso njihove. LažJe jim je biti zaskrbljen zaradi drugih kakor zaradi sebe.

💧 Imajo občutek krivde, kadar se postavijo zase.

💧 Zamenjujejo ljubezen z usmiljenjem in pomilovanjem. Vstopajo v odnose z ljudmi, ki jih lahko »pomilujejo«, »rešujejo«, »popravljajo«.

💧 Napolnjeni so s čustvi iz travmatičnega otroštva, ko so izgubili sposobnost čutenja ali izražanja svojih čustev. To se dogaja, ker je v otroštvu tako zelo bolelo. Postanejo čustveno otopeli. Zanikajo svoja čustva in ne vedo, kaj čutijo, ne vedo, kako izraziti svoja čustva.

💧 Neusmiljeno kritizirajo sebe in druge (nič ni dovolj dobro). Kot posledica tega imajo zelo nizko samospoštovanje.

💧 Ne znajo izraziti svojega stališča ali mnenja. Če imajo drugačno mnenje od drugih, so raje tiho ali pa se strinjajo z drugimi, čeprav v sebi mislijo drugače. Kadar pa mnenje povedo, so pri tem lahko grobi, žaljivi, saj drugače ne znajo.

💧 Tolerirajo neprimerno vedenje. Vedno znova ugibajo, kaj je normalno vedenje, in v odnosih dovoljujejo stvari, za katere si rečejo, da jih nikoli ne bodo dovolili.

💧 Verjamejo, da je bilo zlorabljanje v njihovem otroštvu bolj ali manj  normalno.

💧 Lažejo, kadar bi bilo veliko laže povedati resnico. Nekateri so popolnoma zavezani resnici in povedo stvari, za katere bi bilo bolj modro, če jih ne bi.

💧 Imajo nizko samovrednost in ponotranjen sram. Kot ljudje se počutijo neprimerne.

💧 V odnosih prevzemajo vloge skrbnika, odgovornega, junaka, zvezde, popolneža, grešnega kozla.

💧 So anksiozni in pretirano čuječi. Vedno so na straži. Imajo številne strahove in katastrofalna pričakovanja. So nervozni in prestrašeni.

💧 Pogosto čutijo potrebo po dokazovanju.

💧 Imajo težave pri uresničevanju in dokončevanju projektov – od zamisli do konca. Pogosto se zgodi, da spustijo stvari iz rok takrat, ko se že začenja sklepna faza, ko delo ni več naporno.

💧 Imajo čezmerno potrebo po kontroli. 

(Povzeto po dr. Nadi Trtnik)

Vzorce, ki jih ponotranjimo v primarni družini, je težko spreminjati. Pa vendar si sleherni od nas zasluži, da ga preteklost ne determinira. Vzorce je MOŽNO spreminjati. Možgani so tudi v odrasli dobi dovolj “plastični”, da je z deloma na sebi mogoče zvišati kvaliteto svojega življenja. Odrasli otroci alkoholikov, OZAVESTITE neoptimalne vzorce, ki vas vodijo v vsakdanjih situacijah, odločitvah. Poiščite pomoč na tej poti! NACOA je tu za vas, pomagali vam bomo najti najbolj ustrezno obliko pomoči za vas.

Zahteve, ki jih težko delo ljubezni postavlja našemu razvoju, so nadnaravno velike in jim kot začetniki nismo dorasli. Če pa vendarle vzdržimo in vzamemo nase to ljubezen kot breme in učno dobo, namesto da bi se izgubili v vsej tej lahkotni in lahkomiselni igri, za katero so se ljudje pred najresnejšo resnostjo svojega bivanja skrili, bodo morebiti tisti, ki pridejo dolgo za nami, čutili majhen napredek in olajšanje; to bi bilo dosti. – R.M. Rilke

Poganja WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: